Končno poročilo

Projekt se je uspešno zaključil. V spodnjih dokumentih je možen vpogled v končno poročilo.

Vsebina:

Table:

Ankete:

Infrastruktura

Advertisements

Gradnja naravne mlake

Mlake nudijo bivališča mnogih redkim, ogroženim in zavarovanim vrstam, med njimi tudi vsem našim dvoživkam. Mlake so za večino dvoživk mesta, kjer se parijo in odložijo jajca oziroma ličinke – imenujemo jih tudi mrestišča.

vir slike: marn.at

Pomembno je, da imajo v mlaki tako ličinke kot odrasli osebki na voljo dovolj skrivališč in hrane. Pestrost živalskih in rastlinskih vrst prispeva k splošni raznolikosti organizmov v mlaki.

Na spodnji povezavi si lahko preberete nekaj nasvetov pri gradnji naravne mlake, dobre za domovanje dvoživk: http://www.ckff.si/projekti/interreg/dokumenti/zlozenka_mlake.pdf

Manica Markelj

Poizkusna postavitev naravoslovne učne poti

V soboto, 19. 10. 2013 smo izvedli testni dan projekta. Obiskovalci Rožnika so si lahko na 6 tablah ogledali koncept naravoslovne učne poti, ki ga v sodelovanju s prostovoljci pripravlja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Najlepša hvala vsem udeležencem in prostovoljkam, brez katerih bi bilo nemogoče izpeljati tako zanimiv in pozitiven dogodek. Hvala tudi Mestni občini Ljubljana, ki nam je dovolila uporabo javnih površin za ta namen.

Občutki po dogodku so zelo pozitivni. Zdi se, da je ideja o naravoslovni učni poti na Rožniku večini obiskovalcev všeč in se z njo strinjajo. Raziskave mnenja obiskovalcev smo se lotili tudi strokovno; kmalu bomo predstavili rezultate anket, ki jih je izpolnilo izpolnilo okrog 100 obiskovalcev.

Ker slika pove več kot tisoč besed, predlagamo, da si ogledate spodnjo galerijo in tako dobite boljši vtis o dogodku.

Mokrišča v Sloveniji

I. Osnovno o mokriščih

Mokrišče označuje različna življenjska okolja na prehodu med kopenskimi in vodnimi ekosistemi. Ramarska konvencija podaja definicijo za mokrišča: »Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov«.

Mokrišča so pomembna, saj so naravni vodni zbiralniki, preprečujejo poplave, so vir dobrin, blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo in so življenjska okolja mnogih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Ločimo več mokrišč, katera se med seboj razlikujejo po rastlinstvu in živalstvu:

–          Močvirja

–          Nizka barja

–          Visoka barja

–          Rečne mrtvice

–          Stoječe vode

–          Območja obalnega morja

Močvirja danes ogroža več dejavnikov, in sicer onesnaževanje, hidromelioracije (osuševanje), vodne akumulacije, kmetijstvo zaradi pesticidov in umetnih gnojil, reguliranje vodotokov in invazivne tujerodne vrste rastlin in živali.

V Sloveniji mokrišča zavzemajo okoli 1,74 % državnega ozemlja, 61 % površin mokrišč je antropogenega nastanka.

II. Funkcije mokrišč

  • Naravni vodni zbiralnik: Mokrišča, poleg tega da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, ali pa obratno – mokrišča se napajajo iz rek in jezer.
  • Preprečuje poplave: Večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
  • Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo: Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.
  • Čisti vodo: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
  • Je vir dobrin: Ob preudarni rabi so mokrišča, ki sezonsko poplavljajo vir rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov.
  • Ima estetsko funkcijo: Poleg raznolikosti življenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev.
  • Ima izobraževalno funkcijo: Mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.
  • Je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete

III. Kako lahko pomagamo pri ohranitvi mokrišč?

– omejujem uporabo umetnih gnojil in pesticidov (v vodi ne splakujem škropilnic in posod z oljem)

– ukvarjam se z ekološkim kmetovanjem

– ne zasipavam močvirij, mlak in kalov

– v mlake ne vstavljam nobenih rib in ne spuščam živali, ki sem jih kupil v trgovini za male živali

Besedilo: Petra Muhič in Manica Markelj

Medved (Ursus arctos L.)

Sistematika: Sesalci (Mammalia); Zveri (Carnivora); Medvedi (Ursidae)

Medved je med zvermi največja žival. Pravimo mu podplatar, ker med hojo stopa po celem podplatu. Je nočna žival, čeprav je pogosto aktiven tudi podnevi. Medved med zimo miruje in nima pravega zimskega spanca, kar imenujemo hibernacija.

Je vsejed.  Hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, z deli rastlin, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Divje parkljarje ujame le v visokem snegu, priložnostno pleni tudi domačo žival.

Medved

Besedilo in skica: Petra Muhič

Volk (Canis lupus L.)

Sistematika: Sesalci (Mammalia); Zveri (Carnivora); Psi (Canidae)

Volk je mesojed, a glede prehrane ni specialist. Občasno se prehranjuje tudi z rastlinami. V Sloveniji njegov glavni plen predstavlja jelenjad, prehranjuje pa se tudi z drugo parkljasto divjad kot je srnjad, gams in divji prašič. Hrani se tudi z mrhovino in domačimi živalmi, predvsem z drobnico. Volkovi živijo v tropih, ki šteje od 2 do 15 volkov. Območje, ki ga zaseda en trop se imenuje teritorij, katerega  aktivno branijo predvsem pred osebki iste vrste in ga redno označujejo v glavnem na robovih. Robove označujejo z oglašanjem in izločki. Je habitatni generalist in lahko preživi povsod, kjer ima dostopno hrano in ga človek ne preganja. V Evropi živi pretežno v gozdovih, čeprav ni tipično gozdna žival.

Volk

Besedilo in skica: Petra Muhič

Leska

Leskov grm je poln skrivnostnih čarov:

  • Enoletna leska v kresdni noči pokaže skriti zaklad.
  • Zakleto dušo, spremenjeno v kačo, lahko reši udarec z leskovo šibo. Morda bo na tak način kak pogumni sedemletni pastirček nekega dne rešil tudi zakleto ronikokamniško grofico Veroniko.
  • V lesko ne trešči – obvaruje pred strelo
  • Leskova rogovila – skrivnostna bajalica najde vodo tudi tam,kjer je znanost brez moči.
  • Križi iz leskove šibe, zataknjeni v kozolec, so nekdaj varovali žito pred strelo in čarovnicami.
  • Ris – krog, zarisan v kresni noči z leskovo šibo, varuje človeka , kikliče veraga, da bi mu prinesel lonec cekinov. Ne sme pa stopiti iz risa, če bi, bi ga »vrag odnesel«!

Leskova šiba, s katero so otroci tepežkarji na tepežni dan tepežkali odrasle, je prinašala zdravje in srečo. Dotik s šibo prenese moč rastline na človeka. Leskov je tudi eden od tistih lesov, na katerega je treba potrkati in zbuditi starega dobrega lesnega duha, ki že tisočletja spi v lesu. To verovanje izvira še iz časov indoevropske davnine, saj tudi drugi evropski narodi – Nemci, Francozi, Angleži – še danes »trkajo po lesu«, da bi si zagotovili varnost in zaščito dobrega lesnega duha. Leska lahko ozdravi tudi človeka ki je »čez les« –ki torej nima v glavi vse v redu (les je pojem harmonije). Leska je tudi varovala polja pred strelo. Belokranjci so zatikali leskove kole ali križe na njive.

vir: Wikimedia commons

Leskove tri šibice so tudi rešile Marjetico iz rok Trdoglava. Kraljeviču je Marjetica naročala:

Prinesi tri leskove šibice,
ki so vse enega leta rašene,
ki so na cvetno nedeljo žegnane.
Z vsako trikrat udaril boš
in Marjetico rešil boš.

Zbrala Dušica Kunaver